Če bi rastline izbirale z jedilnega lista, bi bila samo voda zanje kot precej enolična ponudba, naravno gnojilo pa kot skrbno pripravljen obrok – iz izbranih sestavin in dodelan do zadnje podrobnosti.
Za domača zelišča, zelenjavo in druge rastline namreč šteje tudi to, kakšna hranila imajo na voljo. Del teh lahko pridobimo iz bio odpadkov. Pet preprostih trikov za kompostiranje vam pomaga, da postanete boljši chefi svojim rastlinam.
S kompostiranjem lahko jajčne lupine, olupke sadja in zelenjave, kavno usedlino in druge bio odpadke, ki ostanejo pri pripravi obroka, ustrezno predelamo ter del hranil vrnemo zemlji.
Kuhinja kot začetek skrbi za rastline
Pri metodi Bokashi bio odpadke v zaprtem kompostniku fermentiramo s pomočjo mikroorganizmov iz posipa. Med postopkom nastajata tekočina, ki jo lahko ustrezno razredčeno uporabimo za dognojevanje rastlin, in fermentirana masa. Fermentirano maso nato vmešamo v vrtno zemljo ali jo dodamo vrtnemu kompostniku, kjer se razgradnja nadaljuje.
1. Večje bio odpadke narežimo že na kuhinjski deski
Ob pripravi bučne juhe ali jabolčnega zavitka večje kose bio odpadkov narežimo na nekaj centimetrov velike koščke. Ko bio odpadke prenesemo v Bokashi kompostnik, vsako plast dobro potlačimo in pokrov tesno zapremo.
S tlačenjem iztisnemo ujeti zrak, z rezanjem pa povečamo površino, dostopno mikroorganizmom. S tem izboljšamo pogoje za fermentacijo. Hkrati s potlačenimi bio odpadki bolje izkoristimo prostor v kompostniku.
2. Posip razporedimo med plasti kot nadev pri lazanji
Bokashi posip vsebuje mikroorganizme, ki podpirajo proces fermentacije bio odpadkov. Zato je pomembno, da ga dodajamo sproti med plasti, ne šele na vrh polnega kompostnika.
Pri uporabi Skazinih kompostnikov dodamo posip v prazen kompostnik, nato pa 20 mililitrov ob vsakem polnjenju z bio odpadki. Pri večji količini bio odpadkov dodamo več posipa.
3. Tekočino odmerimo tako natančno kot sestavino v receptu
Del snovi iz bio odpadkov preide v tekočino, ki se nabira na dnu posode. Njena količina je odvisna tudi od vsebine: sočni sadni ostanki je lahko dajo več kot kruh. Več tekočine zato samo po sebi ne pomeni uspešnejše fermentacije. Pipico preverjamo na dva do tri dni in tekočino odcejamo, da masa ne postane preveč mokra. V posodo ne zlivamo juh ali olja.
Tekočina lahko vsebuje hranila za rastline, vendar je kisla in zahteva pravilno uporabo. Pravilno razredčeno jo lahko uporabimo za dognojevanje rastlin in tako del hranil iz bio odpadkov ponovno vključimo v skrb za njihovo rast. Pri redčenju upoštevamo navodila za uporabo.
4. Na pokrov napišimo datum zadnjega dodajanja
Ko je kompostnik poln, dodamo posip, vsebino potlačimo in zapremo. Na pokrov napišemo datum ter ga pustimo zaprtega najmanj 14 dni oziroma skladno z navodili. Novih bio odpadkov ne dodajamo, tekočino pa še naprej odcejamo. Kompostnik hranimo pri približno 20 stopinjah Celzija. Zaradi mraza ga ne hranimo na balkonu.
Datum na pokrovu prepreči prezgodnje praznjenje, dva izmenično uporabljena kompostnika pa omogočata nadaljevanje rutine, medtem ko vsebina prvega fermentira.
5. Maso najprej namenimo zemlji, šele nato rastlinam
Fermentirane mase ne dodajamo neposredno h koreninam, saj je sprva kisla. Na vrtu jo vmešamo v zemljo in prekrijemo. Pred sajenjem na tem mestu počakamo najmanj dva tedna, v hladni zemlji dlje. Popolna razgradnja lahko traja bistveno dlje od tega začetnega čakanja.
Na balkonu lahko uporabimo dovolj veliko ločeno posodo z zemljo, namenjeno predelavi, ne lonec z že posajenimi zelišči. Maso zmešamo z zemljo, prekrijemo in pustimo, da razgradnjo nadaljujejo talni organizmi.
Od bio odpadkov do nove rasti
S pravilno predelavo bio odpadkov lahko del hranil vrnemo zemlji in skrbimo za njeno rodovitnost. Rodovitna, dobro negovana zemlja ustvarja boljše pogoje za rast rastlin ter kakovosten domači pridelek, pri katerem na koncu šteje tudi okus.
Ne glede na to, ali kompostiramo v kuhinji ali na vrtu, je cilj enak: vrednost bio odpadkov vrniti v naravni krog. Odkrijte vse Skazine rešitve za kompostiranje.