Bokashi kompostiranje
Biološki odpadki v kuhinjskem kompostniku Bokashi Organko in Bokashi Organko 2 ne gnijejo, saj z dodajanjem naravnega posipa z efektivnimi mikroorganizmi poskrbimo, da odpadki brez vonja fermentirajo. Z dodajanjem posipa tako preprečimo nastanek neprijetnih vonjav, nastajanje gnitja in posledično privabljanje insektov.
Kompost je zelo dober vir hranil za vaš vrt, toda pri klasičnem (termofilnem) procesu kompostiranja, se mnogo koristnih hranil izgubi. Medtem pa fermentirani odpadki zadržijo vso energijo, hranila in minerale in so tako na razpolago vašim rastlinam. Med procesom fermentacije se prav tako ne sproščajo škodljivi toplogredni plini.
V kompostnika lahko odlagamo sadje in zelenjavo, olupke citrusov in banan, pripravljeno hrano, kuhano in surovo meso, sir, ribe, jogurt, jajca, manjše kosti, kruh, kavne usedline, čajne vrečke, ovenele cvetlice ter manjšo količino papirnatih robčkov.
V kompostnika ne smemo odlagati kisa, soka, mleka, olja, vode, velikih kosti, pepela in živalskih iztrebkov.
Bokashi Organka je priporočljivo hraniti na sobni temperaturi, saj je ta temperatura najbolj ugodna za proces fermentacije. Če ga hranite zunaj, se proces fermentacije upočasni ali celo ustavi. Ko je Bokashi Organko napolnjen, je priporočljivo, da stoji 14 dni zaprt na sobni temperaturi, če želite, da se proces fermentacije zaključi.
V Bokashi Organka lahko odlagate vse olupke citrusov in ostalega tropskega sadja, ki je v času transporta tretirano z fitofarmacevtskimi sredstvi in pesticidi, saj mikrobiologija, ki je v posipu, zadevo v fazi fermentacije predela in higienizira vaše odpadke. Če imate veliko takšnih odpadkov, priporočamo, da dodate kak gram posipa več kot običajno.
V Bokashi Organka lahko odložite koščke mesa, drobovine in piščančje kože. Koščki so lahko kuhani ali surovi. Preden jih odložite, jih je smiselno narezati na manjše koščke in dodati več posipa. Mikrobiologija v posipu bo na omenjenih odpadkih takoj začela delovati v smislu fermentacije.
V Bokashi Organka lahko odlagate vse kar je organskega, torej tudi luščine orehov, pistacij, lešnikov ... Vsekakor se bodo skozi fermentacijo skupaj z ostalimi biološkimi odpadki kasneje v zemlji predelali v humusno maso, dokler pa bodo še v trdni obliki, pa bodo pomagali zračiti zemljo.
Naravni posip za biološke odpadke je zmes otrobov pomešanih z melaso (sladkor in voda), oplemenitenih s koristnimi mikroorganizmi (mlečnokislinske bakterije, kvasovke, fotosintezni organizmi, aktinomiceti in encimsko aktivne glive), kar v kompostniku za biološke odpadke sproži proces fermentacije in preprečuje gnitje odpadkov.
Biogen posip dodamo pri vsakem vnosu nove plasti odpadkov.
Biogen posip dodamo pri vsakem vnosu nove plasti odpadkov, kar sproži proces fermentacije in preprečuje gnitje odpadkov ter neprijeten vonj. Ob redni uporabi kuhinjskega kompostnika, bo 1 kg biogen posipa zadoščal za približno 30 dni.
Absolutno. Mikroorganizmi, uporabljeni v biogen posipu, so certificirani s strani Nassa in BFA. Te tipe mikroorganizmov lahko najdemo tudi v različnih vrstah hrane, kot so siri, vina in jogurti.
Kliknite tu in nadaljujte z nakupom.
Ko postane citrus biološki odpadek, ki ga posipamo s posipom, v katerem je dobra mikrobiologija, le ti opravijo higienizacijo in predelavo patogenih materialov skozi svoj metabolizem. Produkti metabolizma skozi različne mikroorganizme niso več patogeni oziroma analize pokažejo, da jih ni zaznati niti v sledeh.
Lahko. Posip lahko dodamo direktno na zunanji kompostnik v manjših količinah. Tako osvežimo mikrobno kulturo v zunanjem kompostniku in s tem pospešimo delovanje in pridobivanje zdrave humusne mase.
Razlika je očitna. Posip preprečuje gnitje in zadrži odpadke v pravilni kondiciji, torej odpadki zadržijo vso energijsko in hranilno vrednost. Skozi posip odpadek pridobiva še na mineralih, antioksidantih, naravnih antibiotikih, koristnih encimov in drugo. Zemlja s tem pridobiva kvalitetna, koreninskemu sistemu dostopna hranila, ki bodo služila kot hrana za nove rastline.
Nerazredčena fermentacijska tekočina je primerna za vzdrževanje čistih odtokov in higienizacijo greznice, prav tako pa je uporabna pri zatiranju plevela. Nerazredčeno tekočino lahko vljiemo v straniščno školjko ali v čistilno napravo. Mikroorganizmi bodo poskrbeli za razkroj toaletnega papirja, maščob ter ostankov detergentov in pralnih praškov. Zato jo lahko vlijemo tudi v odtoke umivalnikov ali pomivalnih korit in s tem preprečimo nalaganje maščob v ceveh. Razredčena z vodo v določenem razmerju pa je tekočina odlično gnojilo za zalivanje sobnih in vrtnih rastlin.
Sodobna čistilna sredstva npr. razkužila, belila in detergenti so zasnovani tako, da ubijejo organizme v greznici, kar pomeni da pogosta uporaba teh kemikalij lahko poruši biološko ravnovesje greznice z uničenjem mikroorganizmov, ki opravljajo delo. Mikroorganizmi zagotavljajo, da vsebina greznice ostane primerno tekoča in pomagajo zmanjšati neprijeten vonj na minimum. Mikroorganizme sestavljajo žive bakterije, ki potrebujejo organsko snov za nadaljnje razmnoževanje. Dodajanje mikroorganizmov v obliki fermentacijske tekočine ali bokashi posipa je naravna rešitev, ki deluje tako, da poveča mikrobno raznolikost sistema. Prav tako lahko posip dodamo v greznico preko WC izplakovalnika enkrat tedensko – tako služi kot higienizacija greznice. S tem dosegamo dobro delovanje greznice. Posledica tega je, da je manj praznjenja in manj neprijetnih vonjav iz nje. S svojim delovanjem pomaga pri razkroju organske snovi in zmanjšuje volumen grezničnih odplak.
Količina tekočine, ki jo dobimo iz kuhinjskega kompostnika, je odvisna od raznolikosti dodanih bioloških odpadkov. Veliko dodanega sadja bo ustvarilo veliko tekočine, če pa dodajamo veliko kuhane hrane, ostankov zelenjave, kruha in podobnega, potem bo tekočine manj. Količina nastale tekočine ni pokazatelj ali sistem deluje ali ne in je ne bomo dobili več ali manj, če bomo dodajali več ali manj biogen posipa.
Fermentacijsko tekočino lahko zlijete direktno na kompostni kup. Včasih jo je primerno še malo pomešati z vodo, da dobite malo več medija, s katerim lahko tretirate maso na kompostniku, še posebej, če imate veliko suhih in degradiranih odpadkov. V tekočini je namreč cel kup hranil in koristne mikrobiologije. Funkcija te tekočine na zunanjem kompostniku je podobna kot funkcija posipa v Bokashi Organku. Priporočeno je tudi, da zunanjemu kompostniku dodajamo manjše količine posipa v kombinaciji s fermentacijsko tekočino. Tako osvežimo mikrobno kulturo v zunanjem kompostniku in s tem pospešimo delovanje kompostnika in pridobivanja zdrave humusne mase.
Fermentacijska tekočina po kemični sestavi vsebuje hranila v pravilnem razmerju, tako da razredčena zadostuje kot tekoče gnojilo za vse vrste rastlin. Poleg hranil različnih elementov je tudi mikrobiološko bogata, prav tako pa vsebuje tudi različne encime, naravne antibiotike in antioksidante.
Vsak odpadek vsebuje različna naravna barvila, ki se pri fermentaciji izločijo v fermentacijsko tekočino in ta se posledično obarva z barvami odloženih odpadkov, ki pa so vedno različni in v različnih količinah. Tako opazimo, da imamo včasih bolj svetlo tekočino, če pa med odpadke zaidejo npr. olupki rdeče pese ali rdeča pesa sama, se fermentacijska tekočina lahko močno obarva na rdeče.
Fermentacijske tekočine ni priporočljivo škropiti direktno po sadežih. Korenine pa lahko zalivamo s razredčeno fermentacijsko tekočino 1:100.
Lahko. Lahko v stekleno, plastično posodo s pokrovom. Skozi zimo si jo tako shranimo in jo imamo potem takoj za pomladno vrtnarjenje. Pomembno pa je, da steklenico, plastenko čimprej napolnimo čisto do vrha, zato predlagamo manjše stekleničke, plastenke do cca 0,5 l in jo dobro zapremo s pokrovom. Postavimo na temno mesto, bodisi v shrambo, kletni prostor ...
Po vsakem praznjenju kompostnika priporočamo spiranje s tekočo vodo brez uporabe čistil, saj lahko uničijo koristne mikroorganizme in naravno okolje znotraj kompostnika.
Preden gremo, odtočimo tekočino iz kompostnika. Prepričamo se, da je na vrhu odpadkov dodanega dovolj biogen posipa in da pokrov dobro tesni. V času naše odsotnosti bodo mikroorganizmi fermentirali odpadke, ki jih bomo lahko nato uporabili kot odlično osnovo za kakovosten kompost.
Masa po končanem fermentacijskem procesu ne spremeni niti oblike, niti barve oziroma vonja. Ostane namreč zelo podobna vsebini, ki smo jo položili v kompostnik Bokashi Organko. Masa se zaradi fermentacijskega procesa samo malenkost zmehča, vendar mora kljub temu še vedno ostati čvrsta. Ko takšno, sfermentirano maso zakopljete v zemljo, se v 2 – 6 tednih spremeni v humus in pomaga pri rasti rastlin oziroma vzgajanju pridelkov.
Če kuhinjski kompostnik uporabljamo pravilno, vsebina ne smrdi. Lahko ima vonj po dodanih odpadkih, vendar ne smrdi. Če pride do tega, preverimo ali je pokrov pravilno nameščen in dovolj tesni ter če smo pri dodajanju zadnjih odpadkov le-te prekrili z dovolj biogen posipa. Preverimo tudi, če smo odtočili fermentacijsko tekočino. Prepričamo se, da smo odpadke dobro potlačili in s tem preprečili nastajanje zračnih žepkov. Če so odpadki zelo neprijetnega vonja, vsebino izpraznimo na kompostni kup/vrt/zunanji zabojnik za biološke odpadke, kompostnik pa dobro izperemo z vodo (brez uporabe detergentov), posušimo in začnemo znova.
Pojavita se lahko bela ali temna plesen. Bela plesen je koristna in se lahko pojavi kadar kompostnik polnimo zelo počasi in je v njem tako veliko zraka. Če nas to moti, na odpadke posujemo biogen posip in damo nanje še debelejši kos papirja ali podobnega materiala. Če se pojavi temna plesen, pomeni, da smo v samem postopku kompostiranja nekaj počeli narobe. Ali nismo dobro zapirali pokrova, ali biogen posipa nismo dodajali redno oz. smo ga dodajali premalo ali pa nismo redno odlivali tekočine. V tem primeru izpraznimo vsebino kompostnika na rob vrta, dodamo enako količino biogena kot je odpadkov, prekrijemo odpadke z zemljo in pustimo 4 tedne. Po tem času lahko to zemljo uporabimo na vrtu.
Preprost kriterij, ki dokazuje pravilno delovaje procesa, je vonj. V kolikor se ne pojavlja zaudarjajoč vonj po gnilobi, potem proces fermentacije deluje. Oblika in barva odpadkov, ki smo jih dali v kompostnik ostane nespremenjena. Fizični razkroj v humusno obliko se zgodi, ko je v zemljo dana že fermentirana masa bioloških odpadkov. Tukaj se razkroj zgodi zelo hitro, ker je bila masa predhodno pravilno fermentirana in se tako spremeni v humus v parih tednih (odvisno od časa in temperature zemlje).
Če ste novi uporabnik Bokashi Organka, je potrebno počakati nekaj tednov, da fermentacijski proces v Bokashi Organiku steče in da fermentacijska tekočina sploh nastane. Če pa kompostnik Bokashi Organko uporabljate že dlje časa, fermentacijske tekočine pa ni, je lahko razlog, da dajete vanj preveč suhih odpadkov ali preveč papirnatih robčkov, ki tekočine vpijejo, ali pa dodate premalo posipa.
.jpg "Before entering the Bokashi world")
-1.jpg "Starting with Bokashi composting")
.jpg "All about Bokashi bran")
.jpg "All about Bokashi liquid")
.jpg "Troubleshooting")