V preteklem mesecu je Časnik Finance opravil intervju z našo vodjo upravljanja produktov Darkom Šumanom. V intervjuju je Darko spregovoril o spodbujanju lokalnega prebivalstva k kompostiranju in trendih kompostiranja tako doma kot v tujini.
»Veliko je treba delati pri ozaveščanju. Vsi se zavedamo, da predelamo veliko smeti. In to je za nas priložnost, da skupaj z občinami in drugimi partnerji razvijamo celotno kategorijo recikliranja in uporabe bioodpadkov, ki sestavljajo tretjino vseh odpadkov,« pravi Darko Šuman, vodja upravljanja produktov v Plastiki Skaza.
V nadaljevanju sledi intervju:
S kakšnimi izzivi se srečujejo v Plastiki Skaza dobro desetletje po tem, ko so dali na trg domači kompostnik organko, ki ga še naprej razvijajo. Kakšni so njihovi cilji na področju kompostiranja, kje so priložnosti in kako priljubljeno je sploh domače kompostiranje.
Koliko kompostnikov organko ste do zdaj prodali?
Dobrih pol milijona kosov.
Kje največ?
V Skandinaviji, kjer smo navzoči že deset let.
Kakšen je epilog sodelovanja na sejmu Expo v Dubaju in v tamkajšnjem združenju za recikliranje odpadkov?
Po testnem naselju v Dubaju, kjer celostno reciklirajo in uporabljajo tudi naš kompostnik, se nam je ponudila možnost, da se razširimo še na več takšnih projektov oziroma novih naselij, ki se bodo gradila. Podjetje The Waste Lab na zbirališče odvaža vsebino iz domačih kompostnikov ter ustvarja kompost in tekočino za zalivanje za pridelovanje nove organske hrane za rastlinje v naselju. V Dubaju smo obenem pridobili partnerja in prek njega želimo vzpostaviti prodajo. Gre za eno od možnosti, kako lahko tam zmanjšujejo biološke odpadke. Pomembno je, da smo že na začetku projekta zraven, da lahko spodbudimo celotno skupnost, kako lahko to počne.
Za katerega lokalnega partnerja gre?
To je distributer, ki je zelo povezan v Dubaju, kar nam omogoča, da smo navzoči pri določenih projektih.
In kako je v Evropi?
V Evropi se nam odpira več projektov, saj se tudi tu vse bolj nagibamo v to smer. Pred meseci smo obiskali partnerja na Češkem, kjer smo bili priča sodelovanju med občino in trgovsko verigo Kaufland. Ta je občini oddala zemljišče in s tem omogočila skupnosti šestih večstanovanjskih objektov, da lahko stanovalci tam ustvarijo svoj vrt in vsebino, ki jo pridelajo doma kot odpadek, porabijo na vrtu in s tem sklenejo krog od odpadne hrane do novih virov. To je ena izmed možnosti, kako lahko zmanjšujemo odpadke.
Kaj pa pri nas?
Prejšnji mesec smo imeli sestanek s Snago Maribor, kjer so nas seznanili s tem, da količina odpadkov narašča in kakšen vpliv ima to na izpuste ogljikovega dioksida. To lahko zmanjšamo. Na primer Francija se že nagiba k uvedbi zakona o zmanjševanju odpadkov, pri čemer bi gospodinjstva plačevala glede na količino odpadkov, ki jih ustvarijo. Tako želijo spodbuditi ljudi, da bi bili bolj prijazni do okolja.
Ko smo že pri Franciji, kako napredujete v Parizu?
Tam nadaljujemo začeti projekt, ki traja malce dlje od načrtovanega, smo pa v fazi končne potrditve od občine, in sicer v 14. okrožju Pariza. Imamo pa v Franciji zelo lep primer sodelovanja v Saint-Omerju, kjer po šestih mesecih štejemo 500 gospodinjstev, ki so pri lokalnem trgovcu kupila naše kompostnike bokashi organko in jih redno uporabljajo. Nakup jim je 75-odstotno subvencionirala občina.
Če se spet vrneva domov: katero občino lahko poudarite kot primer sodelovanja?
Pravzaprav še nobene. V nekaterih smo pri začetnih korakih sodelovanja.
Kakšnega sodelovanja?
Možnih je več poslovnih modelov. Eden je občinsko zemljišče, na katerem bi občanom omogočili vrtove, s tem pa jih ozaveščali, kako lahko tam uporabijo bioodpadke, ki jih pridelajo doma. Torej, da jih ne zavržejo v rjav zabojnik za bioodpadke, ampak jih predelane dajo v zemljo in s tem pomagajo vsem. Druga možnost je kompostarna, kamor bi odpeljali te odpadke, lokalno komunalno podjetje pa bi potem lahko prodajalo iz njih predelan prvovrstni kompost. Tretja možnost pa je spodbujanje lokalnega prebivalstva k domačemu kompostiranju, ki ga uporabijo na svojih vrtovih ali pri rastlinah, za katere lahko uporabiš tudi stranski produkt, ki nastane med kompostiranjem. To je fermentirana tekočina, ki je odlično gnojilo, pa tudi naravno čistilo odtočnih cevi.
Kam torej roma vsebina rjavih zabojnikov?
To je odvisno od komunalnega podjetja. V eni izmed občin imajo, na primer, kompostarno, kompost bodo združevali z zemljo in jo uporabljali za rastline na občinskih površinah. Težava rjavih zabojnikov je, da so v njih različne zadeve, med drugim plastične vrečke, veje, trava ... Dejansko bi bilo treba ločiti kompostiranje vrtnih odpadkov in kompostiranje hrane.
Zakaj bi občine pristopile temu projektu?
Zaradi zmanjšanja ogljičnega odtisa, znižanja stroškov, saj se s kompostiranjem zmanjša tudi frekvenca pobiranja odpadkov. Vsebina se volumsko zmanjša za četrtino. Partner iz Velike Britanije nam je tako posredoval informacijo, da tam zdaj pobirajo bioodpadke vsak tretji teden, in ne vsak drugi kot nekoč. Hkrati bi občina ali komunalno podjetje lahko lokalnim kmetovalcem prodajalo naravno gnojilo. Res je, da mnogi kmetovalci pridelujejo svoj kompost, ampak z »bokashi kompostiranjem« bi lahko za več kot polovico skrajšali celoten proces.
Toda zakaj bi se komunalno podjetje lotilo tega, saj bi lahko manjša frekvenca odvozov smeti vplivala na njegove prihodke?
Da, frekvenca bi se jim zmanjšala, po drugi strani pa so priložnost evropski razpisi na tem področju. V Mariboru vidimo iniciativo pri Snagi Maribor, ampak tega ne morejo sami izvesti, saj je odločevalec občina. Dejansko si želimo, da bi z njimi naredili korak naprej in nastopili skupaj. Je pa to tek na dolge proge.
Pa v drugih občinah?
V Žalcu smo del razvojne pisarne, ampak smo še na začetku poti.
Kje je najpogosteje postavljen organko?
Pod koritom. Priporočamo, da je na sobni temperaturi, saj mikroorganizmi tako še bolje opravijo svoje delo, medtem ko je na balkonu pozimi proces fermentacije počasnejši. Na začetku imajo uporabniki kar nekaj vprašanj, zato smo na spletni strani vzpostavili našo akademijo, kjer je videopregled vseh korakov uporabe, od zbiranja do uporabe. Ko ta proces enkrat usvojiš, postane navada. Sicer pa spodbujamo k temu, da je kompostnik del vgradnih košev – in s partnerji proizvajalcev tovrstnih košev zdaj tečejo pogajanja.
Zakaj Ikea, s katero sodelujete že leta, tega še nima?
Se še pogovarjamo. Zanimanje je bilo izkazano in testiranje opravljeno. Sicer pa nas je glede kompostnika bokashi ogranko kontaktirala velika trgovska veriga iz Nemčije, ki deluje tudi v Sloveniji. Dali so povpraševanje za 125 tisoč kosov na ravni celotne Evrope, torej za četrtino naše dosedanje prodaje. Zadevo bi izpeljali skupaj, trenutno pa iz vsake države zbirajo informacije o prodajnem potencialu v njihovih trgovinah. Pričakujem pozitiven rezultat, akcijo bi izvedli letos.
Poglejmo še prednosti in slabosti domačega kompostiranja. Recimo, imamo smetnjak, v katerega mečemo bioodpadke.
Slabosti so: vonj, poleti vsebina gnije in privablja žuželke, če zbiramo v biorazgradljivih vrečkah, se lahko zgodi, da se vrečka strga. Med prednostmi pa je to, da gre za pridobljeno navado brez odvečnega razmišljanja v smislu trajnostnosti, torej enostavnost. Za strošek ne bi rekel, da je plus, mogoče je malenkostna prednost za tiste, ki živijo v večstanovanjskih hišah.
Kaj pa plusi in minusi uporabe vašega kompostnika?
Minusa sta lahko odgovornost in to, da potrebuješ nekaj malo časa, ki ga nameniš kompostiranju, vsekakor pa več, kot če zadevo samo odvržeš v koš. Hkrati je tu strošek tri evre na mesec za dodajanje mikroorganizmov vsakih nekaj mesecev. No, na drugi strani ni več stroška za vrečke. Ena od prednosti je gotovo, da ni več smradu po gnilem, ampak je to vonj po vinskem kisu in ne privablja žuželk. Testiramo dodatek oglja, ki odpravi še ta vonj. Drugi plusi so pridobitev osnove za gnojilo, volumsko ustvarjaš manj odpadkov kot posameznik, hkrati pa dobiš stranski produkt, ki se uporablja kot naravno čistilo za odtoke in gnojilo za rastline. S to fermentirano tekočino zemlja postane rodovitna prst.
Imate veliko tekmecev?
Da, ker trend kompostiranja raste. Zaznavamo vse več konkurentov, kar je dobro znamenje, da so tudi drugi to prepoznali kot potencial. Smo pa z razvojem deset let pred njimi. Res pa je tudi, da so nam zanimivi njihovi pristopi, a nismo ničesar kopirali. Jih spremljamo in testiramo. Največ jih je iz Češke, Francije, Finske in Velike Britanije.
Zakaj ste toliko pred njimi?
Primerjamo izdelke in spremljamo njihovo uporabo. Naš izdelek bokashi organko essential, ki smo ga dali na trg lani, bo nadomestil starega, saj smo izboljšali uporabniško izkušnjo. V predrazvoju smo zbirali oglede uporabnikov, njihove pozitivne in negativne izkušnje z uporabo ter prišli do določenih smernic, kaj bi lahko rešili, in jih več tudi izvedli. Za izdelek uporabljamo stoodstotni reciklat plastike in polovica je popotrošniške embalaže, ki jo zavržemo v rumene zabojnike. Da bi se izognili uporabi plastičnih vrečk, smo predlanskim razvili dnevno posodo za odlaganje bokashi daily, ki se napolni v enem do dveh dneh. Tudi samo fermentiranje v kompostniku se s tem izboljša, saj manjkrat ko odpiraš kompostnik, manj kisika dobi in boljša je fermentacija.
